|
Srebro je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47. Simbol Ag je izpeljanka iz latinske besede Argentum. Ta mehka bela bleščeča se prehodna kovina ima od vseh kovin najvišjo električno in toplotno prevodnost. Pojavlja se v mineralih in v prosti obliki. Srebro se uporablja za izdelavo kovancev, nakita, jedilnega pribora, v fotografiji, elektroniki, katalizatorjih, solarnih panelih, plazma televizorjih, ogledalih, dezinfekciji vode, konzerviranju in zaščiti hrane, medicini, dodatkih k prehrani (koloidno srebro) in v številnih drugih področjih v industriji.
Srebro je zelo upogljivo in ga je enostavno obdelovati. Je univalentna žlahtna kovina s bleščečim se belim kovinskim leskom, ki ga je moč zelo lepo pološčiti. Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko, celo bolje od bakra, vendar višja cena preprečuje, da bi v električnih napeljavah na široko nadomestil baker.
Čisto srebro ima tudi najvišjo toplotno prevodnost, najbolj belo barvo, najvišjo optično odbojnost (čeprav slabo odbija ultravijolično svetlobo), in najnižji kontaktni toplotni upor od vseh kovin. Srebrovi halidi so fotosenzitivni in imajo izjemen svetlobni učinek. Ta kovina je stabilna na čistem zraku in vodi, vendar potemni, če je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu, ali zraku z vsebnostjo žvepla.
Vir: sl.wikipedia.org
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo na svetu še 74 tisoč ton zalog srebra, ki so se danes bistveno zmanjšale in znanih je le še okoli 3000 ton zalog. Poraba srebra se neprestano povečuje, saj ga uporabljajo zaradi odlične električne prevodnosti (zlato je namreč predrago), kot tudi v drugih industrijah (dezinfekcija, zdravljenje - medicina...), proizvodnja pa je zelo omejena, kar se kaže na gibanju tečaja srebra v zadnjih letih.
Ravno tako je v primerjavi z zlatom srebro močno podcenjeno. Cenovno razmerje je okoli 50:1, čeprav je zalog zlata kar preko 40-krat več kot srebra. V zalogah ga imajo centralne banke kot tudi posamezniki. Zlato in srebro (srebrniki...) sta od nekdaj uveljavljeni sredstvi za ohranjanje vrednosti premoženja (zaščita proti devalvaciji) in zaščita pred razvrednotenjem valut (v primeru vojn, gospodarske nestabilnosti...). Kot primer naj navedemo, da je z enounčnim srebrnikom cela družina v času druge svetovne vojne preživela oz. se oskrbela s hrano in vsem kar so potrebovali celi teden dni!
Zlata se porabi v industriji samo 10%, ostalo se skladišči. S srebrom je ravno obratno, saj ga večino porabijo (nepovratno) v industrijske namene zaradi njegovih odličnih fizikalnih lastnosti (plastičnost, toplotna, električna prevodnost, razteznost...). Samo približno 20% porabljenega srebra se vsako leto reciklira, zaradi česar se rezerve neprestno zmanjšujejo. Statistika podjetja za analize Gold Fields Mineral Services (GFMS), navaja, da obstaja strukturni primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem že od leta 1990 celo v višini 7,5 odstotka letno. Ta primanjkljaj se pokriva iz obstoječih zalog srebra.
Mnenje analitikov je , da ima srebro vsaj 6x višjo pričakovano donosnost od zlata. In tudi za zlato predvidevajo, da bo v prihodnjih letih cena za unčo narasla na 3000 ali celo 6000 dolarjev.
Srebro je bilo prevladujoče plačilno sredstvo že od starega Egipta in Sumerije naprej. Kot prevladujoče plačilno sredstvo v obliki srebrnikov pa se je pričelo srebro uporabljati v Perziji 560 let pred našim štetjem. Aleksander Veliki in Philip Makedonski sta s srebrniki plačevala svoje vojake in s tem zelo razširila splošno uporabo srebrnikov.
Uporaba srebrnikov je bila zelo razširjena tudi v Rimskem imperiju, kjer so srebrnike uporabljali kot plačilno sredstvo, služili pa so tudi kot politična propaganda saj so bili na njih odtisnjene podobe cesarjev, arhitekturnih dosežkov, političnih dogodkov...
Staroevropski srebrniki so dandanes najbolj razširjeni med zbiratelji in filatelisti.
Po svetu in tudi v Evropi so se srebrniki masovno uporabljali kot mednarodno plačilno sredstvo vse do konca 19. stoletja, ko je zaradi industrijske revolucije začelo srebra primanjkovati zaradi česa so pričeli kovati srebrnike z vse manjšim deležem srebra. Kovanci iz niklja in papirnati denar so vse bolj izpodrinjali srebrnike. 1965 leta so vse države ukinile srebrni in zlati standard zardi česar so lahko tiskale več denarja, kot so imele zalog v zlatu in srebru. To še posebno danes povzroča hiperinflacijo in devalvacijo vrednosti denarja (ki ga navidezno ohranjajo s še več posojili in tiskanjem papirnatega denarja - vendar kako dolgo?!).
Naložbene srebrnike so začele številne države kovati v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Nominalna vrednost označena na srebrnikih je le simbolična. Vrednost količine srebra v v njih je pri vseh mnogo višja. Poleg letnice prve izdaje je na srebrniku navedena tudi njegova čistost. Najštevilčnejši in so eno-unčni srebrniki in vsi vsebujejo 31,1035 grama čistega srebra.
Še nekateri razlogi v prid naložbi v srebro v obliki srebrnih palic in srebrnih kovancev:
- Osnovno pravilo investicij je razpršenost. Vsaj en del premoženja je dobro imeti v plemenitih kovinah in sicer v fizični obliki, kar je bila že od vekomaj priporočljiva in varna naložba.
- Zlato in srebro sta ohranjevalca vrednosti skozi celotno zgodovino človeštva (odkar se je pojavljala menjava in presežek blaga), kar je šlo v zadnjem času kar malo v pozabo zaradi "donosnega navideznega premoženja" v papirnatih in elektronskih oblikah.
- Naložba v zlato, srebro oziroma srebrnike omogoča zaščito proti inflaciji in devalvaciji valut.
- Srebro je tudi glede na zlato precej podcenjeno.
- Zaloge srebra so praktično izčrpane. Potrošnja v industriji se povečuje. Zaradi vsega navedenega postaja srebro vedno bolj zanimiva naložba. Kitajska vlada na primer nagovarja svoje ljudi, naj investirajo v srebro, kar preko medijev o smotrnosti
naložbe:
http://www.youtube.com/watch?v=PqFpl31UwPI&feature=player_embedded
- Centralne banke hranijo minimalne količine srebra zato je možnost regulacij oziroma vplivanja na cene iz njihove strani zelo omejena.
- Zaradi precej visoke vrednosti je hramba razmeroma enostavna (sefi na bankah ali domači trezorji), tudi prenos na dediče je enostaven.
- Poraba srebra v industriji se povečuje: v fotografiji, elektroniki, katalizatorjih, konzerviranju in zaščiti hrane, solarnih panelih, plazma televizorjih, ogledalih, dezinfekciji vode, medicini, dodatkih k prehrani (koloidno srebro)...
- Srebro v najrazličnejših oblikah: kot nakit, v obliki palic, še bolj pa srebrnikov, je zelo lepo darilo.
- Tradicionalno židovsko pravilo: naloži tretjino premoženja v nepremičnine, tretjino v plemenite kovine (srebro, zlato, srebrnike, zlatnike) in tretjino v druge likvidne oblike.
Za naložbe v naložbene srebrnike veljajo enake prej navedene prednosti kot v naložbo v srebrne palice, razen tega pa obstajajo še določene prednosti:
- Nekaj težje je ponarejanje, saj so za vse naložbene srebrnike znane dimenzije, teža in podoba odtisnjena na njih. Zaradi relativno nizke vrednosti srebrnikov (npr. enounčnih) se ponarejanje tudi ne izplača.
- Cena naložbenih srebrnikov in srebrnih palic je skoraj identična, primerjalno gledano glede na težo in vsebnost srebra.
- Naložbeni srebrniki so celo plačilno sredstvo v državah, ki so jih izdale in te tudi jamčijo za vsebnost in čistočo srebra (torej države in ne samo kovnice).
- Zaradi relativno nizke vrednosti na primer enounčnih srebrnikov je likvidnost višja, kar je pomembno tudi v slučaju raznih naravnih in gospodarskih pretresov ali vojn, ko cene žlahtnih kovin narastejo in postanejo široko uporabno plačilno sredstvo.
- Iz estetskega vidika so srebrniki primernejši za darila (od srebrnih palic).
Naročilo, nakup ter prodaja, odkup /naložbeno srebro in srebrniki.
|
